Po desetih letih pisanja, režiranja in igranja v samofinanciranih projektih je Neil Breen, bivši nepremičninski agent in arhitekt, končno prebil medmrežje → klik. Internetna javnost je v njegovem repertoarju štirih »pravih, legitimno mainstream« celovečercev prepoznala najnovejšega predstavnika sodobne marginalne filmske umetnosti ter naslednika tistih kultnih »tako-zanič-da-so-že-dobri« ustvarjalcev (Ed Wood, Tommy Wiseau, David Heavener) – pozornost, ki nevednemu Breenu prija, a nekako ne poči njegovega mavričnega mehurčka: možakar ostaja smešno naiven, neapologetično narcisoiden, nezmožen samorefleksije (kaj šele samoironije), brez najmanjšega pojma o filmski obrti ter še manj o tem, kako se vrti naš svet. V svojem četrtem projektu, Pass Thru, spet prevzame vlogo »odrešitelja«, božanske umetne inteligence iz prihodnosti, ki obišče Zemljo z namenom očiščenja vsega zla (aka. vseh politikov, borznih posrednikov, zvodnikov, bankirjev, generalnih direktorjev, odvetnikov, mehiških preprodajalcev drog in barabinov, ki na ulicah nadlegujejo ubogega invalida); osuplemu gledalcu ponovno servira tokrat še posebej temačen in neprizanesljiv družbeno-političen komentar, ki se iz klasičnega robanjenja čez državo sprevrže v fantaziranje o holokavstu – Mein Kampf style; na koncu pa največji vtis pravzaprav pusti ravno z (nenamernim) avtoportretiranjem svojega lastnega ekscentričnega uma, očitno trpečega za hudim mesijanskim kompleksom in depresijo… še dobro, da si je izbral kariero režiserja in ne politika. No, nekaj pa mu vsekakor gre priznati: njegova strast, vztrajnost in trdo delo (samo poglejte end creditse njegovih filmov!) so čudno navdihujoči. Le koliko talentiranih mulcev z glavo na pravem mestu samo sedi doma v brezdelju? Če zmore Breen, zmore vsak. Dobesedno… v s a k.
P.S. če želite, lahko crowdfundate njegovo naslednjo mojstrovino, Twisted, ki jo ta moment snema v Los Angelesu.
Ocena: ??/10
