Les Égarés (2003)

les egares


IMDB | RT


Post-novovalovcu Andréju Téchinu (Quand on a 17 ans, Les roseaux sauvages) raziskovanje identitete, razreda in intimne medčloveške izkušnje še zdaleč ni tuje, njegov petnajsti celovečerec, Les égarés, ki je obenem tudi njegov prvi poskus adaptiranja knjige (avtor Gilles Perrault), pa pričakovano… no, Téchinovski: režiser iz zgodbe o družini, ki se med begom iz okupiranega Pariza zateče v odmaknjeno podeželsko hišo sredi ničesar, črta vso odvečno melodramo, fizične konflikte in mehanizme, ki bi pripoved lahko pognali v raznorazne smeri, ter se raje zanese na zadržano statičnost, subtilno nakazovanje ter tišino med pogovori, da bi odkril stopnjujoči se čustveni turmoil, ki tiči pod površjem. Očitkov, da film ne ponuja dovolj »mesa« za glodanje in je dramatično nezadovoljiv sicer ne bom popolnoma zanikal (francoz ima še vedno problem z zaključevanjem svojih filmov), a če ste se – tako kot jaz – pripravljeni prepustiti njegovemu zasanjanemu toku, vznemirljivi vzdušnosti ter sprotnemu raziskovanju kompleksnih likov, ga nikar ne spreglejte.


Ocena: 7/10


 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s